Znaki za diagnozo anksiozne motnje:
Prisotnost 3 do 6 simptomov (pri otrocih le 1):
nemir, občutek, da si »na robu«
- hitra utrudljivost
- motnje koncentracije, občutek »prazne glave«
razdražljivost
mišična napetost
- motnje spanja (težave pri uspavanju, ohranjanju spanja ali pa nemiren, nezadovoljiv spanec)
Za opredelitev panične motnje morajo biti prisotni vsaj 4 simptomi 1x dan do 1x na mesec (v roku 6 mesecev)
- palpitacije (oziroma hiter, nereden srčni utrip)
zadihanost, občutek pomanjkanja sape
znojenje
tresavica, temnenje pred očmi
bolečina, stiskanje v prsih ali občutek dušenja
krčenje ali otrplost udov, pojavijo se lahko mravljinci
navali vročine ali mraza
slabost v želodcu, bolečine v trebuhu, prebavne motnje, siljenje na bruhanje (lahko tudi bruhanje)
strah pred smrtjo zaradi strahu pred odpovedjo srca
strah pred norostjo
- in občutek disociacije
Razlogi za nastanek anksozne in panične motnje
Zakaj nastane panična motnja?
Na to temo je bilo opravljenih ogromno raziskav. Ob napadih so merili vsebnosti hormonov v krvi, vsebnosti kisika, pregledovali in raziskovali možgane pred napadi, med njimi in po njih, naredili so tudi genske raziskave in primerjave. Raziskavam so se priključili tudi zdravniki, psihiatri in psihoterapevti, ki so dodali svoje ugotovitve. Panični napad nekateri poimenujejo kar napaka možganov.
Pa vendar so bila ugotovljena naslednja dejstva:
- da je pri panični motnji porušeno hormonsko ravnovesje
- da je pri panični motnji prisotno anksiozno mišljenje, ki je posledica naučenega oz. pridobljenega vzorca mišljenja
raziskave so pokazale tudi, da ima oseba 1 uro pred paničnim napadom zmanjšano vrednost kisika v krvi, kar povezujejo s plitvim dihanjem, ki se pojavi, ko je oseba v stiski (skrb, strah …)
opazovali so tudi možgane pred paničnimi napadi, med njimi in po njih, aktivnost v možganih pa je pokazala, da se ob samem paničnem napadu močno odzove AMIGDALA, vidno je motena tudi povezava med prefrontalnim korteksom in amigdalo
